Maja, sama sem včasih tudi pretiravala z mlekom, ampak kljub temu da ga ne pijem več za žejo, še vedno pojem kar nekaj mlečnih izdelkov. Zaradi težav s sluzjo sem prešaltala na riževo in sojino mleko, ki mi po okusu zelo odgovarjata, medtem ko mi nehomogenizirano mleko ne. Tisti občutek maščobe mi ni prijeten! Mlečne izdelke kot so sir, skuta in jogurti še nisem zamenjala z alternativo... vem, da lahko poskusim npr. s sojinimi...
Se pa glede dileme mleka, tovrstne obdelave in zgornjega članka, kontaktirala kolegico, ki študira živilstvo in je najprej posredovala članek ge. Rogelj, citiran s portala
http://www.kemija.org, vodilne strokovnjakinje za mlekarstvo pri nas, spodaj pa je na podlagi vsega napisala še svoje mnenje.
Najprej članek, citiram:
''RESNICE IN ZMOTE O MLEKU
K pisanju tega sestavka me je vzpodbudil članek z naslovom »Homogenizirano mleko je počasni ubijalec«. Pravzaprav sta me k pisanju bolj kot članek vzpodbudili pismi bralk, ki v grozi pred nevarnim ubijalcem pozivata v akcijo kar vso slovensko javnost, vključno s predsednikom države. Res, da imamo Slovenci (pa ne samo Slovenci) radi senzacije, vendar prehrana ni področje, ki bi bilo primerno za takšne igrice.
Ljudje dobro vedo, da obstaja povezava med prehrano in zdravjem. Zastrašujoči stavki o škodljivosti mlečne maščobe v homogeniziranem mleku pod naslovi, ki imajo nadih »smrtne nevarnosti« jih zagotovo prestrašijo in odvrnejo od pitja te vrste mleka. Saj to je prav, boste rekli! Res je, to bi bilo prav, če bi sestavki temeljili na znanstveno dokazanih resnicah, potrjenih v raziskovalni in strokovni javnosti. Pretirano poenostavljanje znanstvenih odkritij o povezavi med prehrano in zdravjem lahko privede do povsem napačnih sklepanj oziroma zaključkov. Pazimo torej, kako »senzacionalno« pišemo o hrani in ne begajmo ljudi s »polresnicami«. Pomislimo, kaj vse je bilo že napisanega samo o škodljivosti in koristnosti masla in margarine, pa o sladkorju in umetnih sladilih, paradižniku in korenčkovem soku.
Če bi torej povprašali prave strokovnjake za prehrano bi vam ti, na osnovi vsega, kar je bilo do zdaj znanstveno ugotovljenega zatrdili, da je povsem nemogoče, da bi mlečna maščoba zaužita z mlekom direktno prehajala iz prebavnega trakta v ožilje.
Pa pojdimo po vrsti! Glavnino mlečne maščobe (okoli 98 odstotkov) predstavljajo trigliceridi (triacilgliceroli), sestavljeni iz ene molekule glicerola in treh mulekul maščobnih kislin (lahko so enake ali različne). Maščoba se nahaja v mleku v maščobnih kroglicah (kapljicah), ki so porazdeljene v vodni fazi v obliki emulzije. Nastaja v celicah mlečne žleze. Ko maščoba izstopa iz celice mlečne žleze se obda z membrano, ki vsebuje veliko fosfolipidov in proteinov. Maščobne kroglice lahko po velikosti razvrstimo v tri skupine: majhne, s premerom do 1 mikron (m), srednje, s premerom med 3 in 5 mikroni in velike, s premerom med 8 in 10 mikroni. Kar 70 do 90 % maščobnih kroglic v kravjem pa tudi humanem mleku spada v prvo skupino, torej so manjše od 1 mikrona in so že same po sebi po velikosti takšne kot tiste, ki bodo nastale med homogenizacijo. Med homogenizacijo namreč večje kroglice s posebnim postopkom razbijejo na manjše. S tem se skupna površina kroglic (torej površina preko katere bodo lahko med prebavo delovali na maščobe encimi, ki maščobe razgrajujejo) poveča. Površino novo nastalih kroglic prekrijejo kazeinske micele in podmicele in v manjši meri serum proteini. Te snovi bi, kot trdi v vaši reviji objavljeni članek, dejansko zaščitile maščobne kroglice pred učinkovanjem t.i. lipolitičnih encimov, torej encimov, ki razgrajujejo maščobe, če ne bi kazeini, ki so občutljivi za kislino (nizke pH vrednosti), v okolju želodca izgubili električni naboj (tudi stabilnost). Zato so lažje dostopni prebavnim encimom ter zato lažje razgradljivi (ne pa težje !). Ko se razgradijo kazeini, ki »ščitijo« maščobne kapljice, tudi maščobna kapljica ni več zaščitena pred encimi, ki razgrajujejo maščobe. Na osnovi teh ugotovitev strokovna literatura navaja, da je homogenizirana maščoba lažje prebavljiva kot nehomogenizirana.
Po tej poenostavljeni razlagi bom poskusila v nadaljevanju razložiti, zakaj maščobne kroglice, tudi če so zelo majhne, ne morejo »skakati« skozi črevesno steno in se nato lepiti po stenah ožilja.
Kadar želimo govoriti o vplivu hrane na zdravje moramo imeti vsaj osnovno znanja iz fiziologije prehrane, v našem primeru znanje o prebavi in absorbciji maščob. Proces prebave maščobe se začne v želodcu, kjer se s pomočjo želodčnih sokov in gibanja mišic želodca maščoba porazdeli po vsebini želodca v obliki emulzije. Mlečna maščoba, za razliko od drugih vrst maščob, v takšni obliki v želodec že pride. Prava razgradnja maščobe se začne v tankem črevesu (jejunum), kjer encim lipaza cepi maščobo do maščobnih kislin in glicerola ter majhno količino monogliceridov, encim fosfolipaza pa razgradi fosfolipide membran. Proteine (tudi kazeine) so že v želodcu začeli razgrajevati kislina in pepsin, njihova razgradnja s proteolitičnimi encimi pa se nadaljuje v tankem črevesu. Maščoba v vodni mešanici tankega črevesa ni topna. Manjše kroglice bi se hitro združile v večje kroglice. Za uspešno delovanje lipaz morajo zato posebni emulgatorji - žolčne kisline te kroglice obdržati čim manjše, v obliki fine emulzije! Ko so maščobe razgrajene do njihovih sestavin, te sestavine (glicerol in maščobne kisline) prehajajo (difundirajo) v obliki drobnih kompleksov, ki jih imenujemo micele, v črevesne celice (enterocite). Tam se začne ponovna sinteza maščob, ki pa so po sestavi različne od maščob, prisotnih v prebavljeni hrani. S povezavo (prekrivanjem) trigliceridov s fosfolipidi in apolipoproteini nastanejo hilomikroni, ki vsebujejo tudi druge produkte, nastale med prebavo maščobe, kot so holesterol in v maščobi topni vitamini. Hilomikroni prehajajo nato v limfni sistem in tako se začne njihovo potovanje po telesu. Hilomikroni pa so samo ena oblika lipoproteinov, ki prenašajo maščobe po telesu. To pa je že nova zapletena zgodba, s katero bi bilo ob upoštevanju količine in sestave zaužite maščobe mnogo natančneje razložiti povezavo med prehrano (maščobo) in obolenji srca in ožilja kot pa s poenostavljeno zgodbico, ki si je tokrat za dežurnega krivca izbrala homogenizirano mleko.
Prof. dr. Irena Rogelj
Biotehniška fakulteta, Katedra za mlekarstvo''
In nato še njeno mnenje, glede na stvari, ki jih študira in premleva vsak dan:
Ok pa začnimo:
1. Kaj je homogenizacija?
Maščoba se v mleku nahaja v maščobnih kapljicah. Te so (relativno) velike in zaradi vzgona splavajo na površje, obstajajo pa tudi manjše, ki imajo premajhen vzgon in plavajo po celem mleku. Posledično se na površini mleka nabere smetana. Ker smo mleko začeli shranjevati dlje časa in ker ne želimo par centimetrov smetane v tetrapaku, smo si omislili homogenizacijo. Maščobne kapljice razbijemo na manjše (približno tako velike kot one manjše, ki so že bile v mleku) in s tem preprečimo, da bi zaradi vzgona nastala maščoba. S tehnološkega vidika je to še posebej pomembno pri trdih jogurtih, saj 1 cm maščobe na vrhu ne bo nikoli zgledal fajn.
2. Nehomogeniziranega mleka se ne da kupit!
Ok, vsi vemo, da se ga da (Pomurske mlekarne, Planika, Mercator mleko itd). Ni pa to trajno mleko v tetrapaku, ker bi se mu dvignila maščoba in ne bi bilo ugledno. Gre za pasterizirano mleko, ki ga moramo hraniti v hladilniku in se ga porabi v nekaj dneh ali (po novem) mleko iz mlekomata, ki je samo hlajeno (ni nobene toplotne obdelave). Homogenizacija sama po sebi ne omogoči daljšega roka trajanja. Za to imamo toplotno obdelavo! Gre samo za to, da UHT mleka (trajno mleko), ni smileslno narest nehomogenizirano.
3. Mleko z manj % mačobe & homogenizacija.
Resnično dvomim, da je tole dvoje vzročno posledično povezano. Mleko z manj maščobe je nastalo zaradi povpraševanja po light izdelkih. Izdela pa se ga tako, da se mleko posname na centrifugah na željeni procent. To posnemanje se zgodi z vsakim mlekom, ker krave ne dajejo vedno enako maščobe. smile.gif
4. Naravna membrana, absorbcija maščobe, srčno-žilna obolenja.
Ja, maščoba, ki je nehomogenizirana je obdana z membrano. Gre za sloj celic iz mlečnih žlez. Nehomogenizirano mleko bi se z našo prebavo razgradilo takole: kisline in pepsin bi razgradili membrano okoli maščobe, prišel bi žolč, ki bi razgradil velike kapljice na manjše, nato bi se maščoba s pomočjo encimov lipaz razgradila na glicerol in 3 maščobne kisline. Vsako posebej bi se absorbiralo v celice našega črevesja in se spet sestavilo. To pa zato, ker je sestavljena maščoba preveč ogromna molekula, da bi prešla čez. Homogenizirano mleko torej zgleda takole: membrane ni in je ne razkrajamo, žolč na hitro neki pomrda okoli maščobe, ker je itak že na malih kapljicah, nadaljevanje pa je identično. Iz tega potem lahko vidimo, da ne bo homogenizirano mleko kar skakalo skozi črevo in se nam lepilo na žile in delalo strdke na vsakem koraku. Pa še prej in lažje prebavimo homogenizirano ...
5. Ksantin oksidaza.
To je encim, ki je prisoten v stenah maščobnih kapljic. S homogenizacijo se teoretično sprosti iz njih in bi teoretično lahko prešel v telo in povzročal oksidativne poškodbe. To pa je skoraj nemogoče, ker so encimi proteini in posledično podvrženi enaki prebavi kot beljakovine. Torej bi mogel preživeti HCl v želodcu (ga denaturira - spremeni obliko in s tem funkcionalnost) in vse encime (ga nasekajo na kose), ki napadajo beljakovine. Poleg tega bi mogel bit še sposoben preit skozi črevesno steno, vendar gre za preveliko molekulo.
6. Homogenizirano mleko & Ca & osteoporoza
Ne vidim osnove na kateri bi homogenizacija vplivala na vnos Ca. Tukaj bi izpostavila, da dovoljšen vnos Ca še ni rešitev za preprečevanje osteoporoze. Vpleteni so še genetski dejavniki, potrebno je dovolj gibanja, nekateri drugi minerali in seveda vitamin D. Je pa kalcij vsekakor pomemben faktor, tako da pejte hitro spit šalco (homogeniziranega) mleka. wink.gif
7. Mleko & mikroorganizmi
Pasterizacijo in sterilizacijo si nismo izmislili, da bi pobili zdrave mikroorganizme. Namenjena je uničenju patogenih in kvarljivcev. Problem super hladilne verige ni samo v tem, da nam lahko kadarkoli crkne elekrika, ampak nam težavo delajo tudi psihrotrofi mikroorganizmi. To so mikroorganizmi, navadno kvarljivci, ki se veselo razmnožujejo pri temperaturi hladilnika. Sicer pa smo tudi nekoč (ko še ni bilo mleka iz tetrapaka) mleko prekuhali, da bi pobili morebitne škodljive mikroorganizme. S tem pa smo uničili tudi tiste zdrave, ki jih sedaj kupujemo v probiotičnih izdelkih.
8. Testiranje na podganah in nova živila
Za poskus na podganah s homogeniziranim in nehomogeniziranim mlekom prvič slišim, avtorica pa nikjer ne navaja vira in ne morem preverit o čemu se gre. Mislim pa, da glede na vsa leta uživanja homogeniziranega mleka in na moje pisanje zgoraj, ne bo tako težko zaključit, da je homogenizirano mleko čisto ok.
9. Avtorica sestavka
Nisem prvič naletela na pisanje Maje Tomkiewicz-Vouk. Nekaj časa nazaj sem googlala, da bi našla kaj več o njej. Žal pa se na internetu pojavlja samo tale sestavek. Na cobissu pa lahko najdem, da je diplomirala leta 1970 iz eteričnih in gorčičnih olj. Googlala sem tudi članke na katerih bazira njeno razmišljanje. Neke zadeve mi je ratalo najt in moram rečt, da je slabo interpretirala vsebino. Žal linkov nimam, če pa koga blazno zanima lahko spet pobrskam. Nasprotno je odgovor prof. Irene Rogelj delo vodilne strokovnjakinje za mlekarstvo pri nas. Gre za eno najboljših profesoric, ki sem jih srečala in eno redkih, ki jo poznajo in cenijo tudi druge stroke (npr pogosto predava zdravnikom na kongresih).
10. Jogurt
Jogurta iz nehomogeniziranega mleka ne boš dobila na tržišču. Enkrat sem ga iz radovednosti naredila doma, na vrh je splaval cca centimeter debel sloj maščobe, ki je tudi fermentiral. Po okusu je spominjal na mešanico masla, kisle smetane in jogurta. Dalo pa se ga je z žličko v enem šusu potegnit dol. Spodaj pa me je čakal super jogurt, tak kot sem ga navajena.
Obstaja eno samo fementirano mleko, ki je narejeno iz nehomogeniziranega mleka. Gre za finski Viili: na vrhu ima sloj maščobe preraščen s plenijo, spodaj pa je zelo vlečljiva, jogurtasta gosta reč.
11. Sojino mleko
Soja sama po sebi ne pokriva popolnoma potreb po beljakovinah. V veganski prehrani beljakovine dobivajo še od drugod in s tem pokrijejo celotno potrebo (če so seveda pridni in vsaj malo načrtujejo svojo prehrano). Sojino mleko nima kalcija in vitamina D, razen če je umetno dodano. Pa pravzaprav ne gre za mleko, temu rečemo samo zato, ker je mleku na izgled podobno.