MLEKO - da ali ne?

[Tasha]

Zadnje čase prebiram članke o škodljivosti mleka. Homogenizirano ni dobro, pravijo, prav tako ne "domače" mleko, saj naj bi imelo preveč maščob. Z veseljem in velikim užitkom bi pila riževo ali sojino mleko, vendar so taki izdelki na žalost dražji od živalskega mleka z manj maščobami. Kakšen nasvet?

[MAJA]

Najprej bom prilepila članek, ki je do mene prišel po elektronski pošti, na koncu bom pa še dodala svoje mnenje:
vir: Maja Tomkiewicz-Vouk, dipl. ing. kem. teh.; vsi-zdravi.org; članek Sanje Lončar Po jutru se dan pozna

Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni.
Homogenizacija mleka preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu po tem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil; ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno beljakovinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez razloga in prav njeno uničenje ima hude posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3.izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih: "Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne kroglice, zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira.
Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija. Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje. Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa."

Spomnimo se samo na napise na embalaži : naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano, sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo. Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin.

To nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega) mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem – kar je ravno nasprotno od tistega, kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za mleko, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge javne službe.
Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.

Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju.
Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana? Vse življenje nam govorijo, naj pijemo veliko mleka, da bomo imeli močne zobe in kosti. Zanimivo je, da imajo denimo ZDA najvišjo porabo mlečnih izdelkov na svetu, obenem pa tudi največjo pogostost zlomov kosti in osteoporoze. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila.

Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče.

Uf... Napišem še prevod?
Kaj je pravzaprav homogenizacija? Že pri izgovarjanju te besede se mučimo, kako pričakovati, da bi človek to zastopil - kaj šele razumel?! No, šalo na stran...
Preprosto povedano - mleko homogenizirajo, da preprečijo nastajanje smetane, podaljša pa se tudi rok trajanja in mleko lahko hranimo na sobni temperaturi. Smetana je pravzaprav maščoba, ki se nabere na vrhu - saj vemo, da maščoba plava na vodi. S homogenizacijo maščobne delce razpršijo, da so tako majhni, da se zadržijo razpršeni v mleku in se ne dela smetana. Veliko teorij pa pravi, da je takšna maščoba zdravju zelo škodljiva, saj je nenaravna in je telo ne zna presnavljati (o tem vse piše zgoraj).

Sama bi k temu še dodala, da sem prebrala precej člankov na to temo in verjetno enako število ostrih odgovorov, ki temu nasprotujejo. Ti se bojijo, da bi se mleko ljudem zamerilo, kar bi bila velika škoda za zdravje ljudi, saj naj bi bilo mleko zdravo živilo, ki varuje zdravje. Ker nisem kemik in stvari ne morem preverjati, se ne bom postavila na nobeno stran, bom pa napisala svoje mnenje.

Glede trditve, da je mleko najpopolnejše živilo, bi dodala: ja, za teličke. Če primerjamo mleko človeške matere in kravje mleko, je v njuni sestavi kar precejšnja razlika. Včasih, ko še ni bilo 'mlečnih formul' za dojenčke, so novorojenčkom dali za piti kozje mleko, nikoli kravjega, saj naj bi bilo kozje bolj podobno materinemu mleku. Menda ima najbolj podobno sestavo materinem mleku res sojino mleko. Ki je seveda dražje od kravjega mleka.

Mnogo študij poudarja, da odrasli ljudje sploh ne moremo presnavljati mleka, saj je to namenjeno 'mladičkom', torej sesalcem, ki odraščajo. Če pogledamo živali v naravi (pustimo domače mačke ipd) - katera odrasla žival pije mleko?

Vedno več se lahko prebere tudi o tem, da mleko in mlečni izdelki med drugim povzročajo prekomerno nastajanje sluzi v telesu, kar ni ravno dobrodošlo. Prehladi in problemi z dihali (izcedek iz nosu je sluzast in še kakšen neprijeten sluzast izcedek bi lahko našli) so ena od posledic prevelike količine sluzi v telesu.

Zase lahko rečem, da sem še pred nekaj leti skorajda živela od mleka. Pila sem ga za žejo, obvezno pa je bil osnovno živilo mojega zajtrka. In seveda - po okusu mi je bilo najbolj všeč alpsko mleko. Veliko sem slišala in brala o negativnih učinkih mleka in so se mi zdeli logični. Tudi posledice prekomerne sluzi so mi bile dobro znane: precej prehladov na leto, vnetja sinusov, pljučnica, povečana kislina v želodcu, oslabljen imunski sistem... Ker sem bila na mleko zelo navezana, je bilo slovo težko. Seveda mi nobeno drugačno mleko ni bilo všeč; nehomogenizirano (ker je maščoba v drugačni obliki, sem jo tudi začutila), sojino, riževo ipd. Ampak je šlo. Danes kravjega mleka takorekoč ne pijem(o) več. Če smo že kdaj kupili mleko, je bilo to NEhomogenizirano (od Tolminskih mlekarn, pakirano je v prozorni plastneki; dobi se v bolje založenih trgovinah, ima pa precej kratek rok trajanja). In zelo se strinjam s tem, da je zelo težko priti do NEhomogeniziranega mleka in mlečnih izdelkov. Malo poglejte, kakšne jogurte kupujete.(?)
Kaj opažam, odkar ne pijem več kravjega mleka? Veliko lepšo kožo in resnično manj zdravstvenih težav, povezanih z dihali.

Z odgovorom sem se potrudila biti čim bolj izčrpna in razuljiva ter in upam, da sem odgovorila na vprašanje Seveda pa vabim tudi vse vas, ki prebirate te vrstice, da se oglasite in napišete svoje mnenje.

Zgornjemu članku bi dodala pa še tole: absolutno NE podpiram poskusov na živalih!

[Anja]

Maja, sama sem včasih tudi pretiravala z mlekom, ampak kljub temu da ga ne pijem več za žejo, še vedno pojem kar nekaj mlečnih izdelkov. Zaradi težav s sluzjo sem prešaltala na riževo in sojino mleko, ki mi po okusu zelo odgovarjata, medtem ko mi nehomogenizirano mleko ne. Tisti občutek maščobe mi ni prijeten! Mlečne izdelke kot so sir, skuta in jogurti še nisem zamenjala z alternativo... vem, da lahko poskusim npr. s sojinimi...

Se pa glede dileme mleka, tovrstne obdelave in zgornjega članka, kontaktirala kolegico, ki študira živilstvo in je najprej posredovala članek ge. Rogelj, citiran s portala http://www.kemija.org, vodilne strokovnjakinje za mlekarstvo pri nas, spodaj pa je na podlagi vsega napisala še svoje mnenje.

Najprej članek, citiram:
''RESNICE IN ZMOTE O MLEKU

K pisanju tega sestavka me je vzpodbudil članek z naslovom »Homogenizirano mleko je počasni ubijalec«. Pravzaprav sta me k pisanju bolj kot članek vzpodbudili pismi bralk, ki v grozi pred nevarnim ubijalcem pozivata v akcijo kar vso slovensko javnost, vključno s predsednikom države. Res, da imamo Slovenci (pa ne samo Slovenci) radi senzacije, vendar prehrana ni področje, ki bi bilo primerno za takšne igrice.

Ljudje dobro vedo, da obstaja povezava med prehrano in zdravjem. Zastrašujoči stavki o škodljivosti mlečne maščobe v homogeniziranem mleku pod naslovi, ki imajo nadih »smrtne nevarnosti« jih zagotovo prestrašijo in odvrnejo od pitja te vrste mleka. Saj to je prav, boste rekli! Res je, to bi bilo prav, če bi sestavki temeljili na znanstveno dokazanih resnicah, potrjenih v raziskovalni in strokovni javnosti. Pretirano poenostavljanje znanstvenih odkritij o povezavi med prehrano in zdravjem lahko privede do povsem napačnih sklepanj oziroma zaključkov. Pazimo torej, kako »senzacionalno« pišemo o hrani in ne begajmo ljudi s »polresnicami«. Pomislimo, kaj vse je bilo že napisanega samo o škodljivosti in koristnosti masla in margarine, pa o sladkorju in umetnih sladilih, paradižniku in korenčkovem soku.

Če bi torej povprašali prave strokovnjake za prehrano bi vam ti, na osnovi vsega, kar je bilo do zdaj znanstveno ugotovljenega zatrdili, da je povsem nemogoče, da bi mlečna maščoba zaužita z mlekom direktno prehajala iz prebavnega trakta v ožilje.

Pa pojdimo po vrsti! Glavnino mlečne maščobe (okoli 98 odstotkov) predstavljajo trigliceridi (triacilgliceroli), sestavljeni iz ene molekule glicerola in treh mulekul maščobnih kislin (lahko so enake ali različne). Maščoba se nahaja v mleku v maščobnih kroglicah (kapljicah), ki so porazdeljene v vodni fazi v obliki emulzije. Nastaja v celicah mlečne žleze. Ko maščoba izstopa iz celice mlečne žleze se obda z membrano, ki vsebuje veliko fosfolipidov in proteinov. Maščobne kroglice lahko po velikosti razvrstimo v tri skupine: majhne, s premerom do 1 mikron (m), srednje, s premerom med 3 in 5 mikroni in velike, s premerom med 8 in 10 mikroni. Kar 70 do 90 % maščobnih kroglic v kravjem pa tudi humanem mleku spada v prvo skupino, torej so manjše od 1 mikrona in so že same po sebi po velikosti takšne kot tiste, ki bodo nastale med homogenizacijo. Med homogenizacijo namreč večje kroglice s posebnim postopkom razbijejo na manjše. S tem se skupna površina kroglic (torej površina preko katere bodo lahko med prebavo delovali na maščobe encimi, ki maščobe razgrajujejo) poveča. Površino novo nastalih kroglic prekrijejo kazeinske micele in podmicele in v manjši meri serum proteini. Te snovi bi, kot trdi v vaši reviji objavljeni članek, dejansko zaščitile maščobne kroglice pred učinkovanjem t.i. lipolitičnih encimov, torej encimov, ki razgrajujejo maščobe, če ne bi kazeini, ki so občutljivi za kislino (nizke pH vrednosti), v okolju želodca izgubili električni naboj (tudi stabilnost). Zato so lažje dostopni prebavnim encimom ter zato lažje razgradljivi (ne pa težje !). Ko se razgradijo kazeini, ki »ščitijo« maščobne kapljice, tudi maščobna kapljica ni več zaščitena pred encimi, ki razgrajujejo maščobe. Na osnovi teh ugotovitev strokovna literatura navaja, da je homogenizirana maščoba lažje prebavljiva kot nehomogenizirana.

Po tej poenostavljeni razlagi bom poskusila v nadaljevanju razložiti, zakaj maščobne kroglice, tudi če so zelo majhne, ne morejo »skakati« skozi črevesno steno in se nato lepiti po stenah ožilja.

Kadar želimo govoriti o vplivu hrane na zdravje moramo imeti vsaj osnovno znanja iz fiziologije prehrane, v našem primeru znanje o prebavi in absorbciji maščob. Proces prebave maščobe se začne v želodcu, kjer se s pomočjo želodčnih sokov in gibanja mišic želodca maščoba porazdeli po vsebini želodca v obliki emulzije. Mlečna maščoba, za razliko od drugih vrst maščob, v takšni obliki v želodec že pride. Prava razgradnja maščobe se začne v tankem črevesu (jejunum), kjer encim lipaza cepi maščobo do maščobnih kislin in glicerola ter majhno količino monogliceridov, encim fosfolipaza pa razgradi fosfolipide membran. Proteine (tudi kazeine) so že v želodcu začeli razgrajevati kislina in pepsin, njihova razgradnja s proteolitičnimi encimi pa se nadaljuje v tankem črevesu. Maščoba v vodni mešanici tankega črevesa ni topna. Manjše kroglice bi se hitro združile v večje kroglice. Za uspešno delovanje lipaz morajo zato posebni emulgatorji - žolčne kisline te kroglice obdržati čim manjše, v obliki fine emulzije! Ko so maščobe razgrajene do njihovih sestavin, te sestavine (glicerol in maščobne kisline) prehajajo (difundirajo) v obliki drobnih kompleksov, ki jih imenujemo micele, v črevesne celice (enterocite). Tam se začne ponovna sinteza maščob, ki pa so po sestavi različne od maščob, prisotnih v prebavljeni hrani. S povezavo (prekrivanjem) trigliceridov s fosfolipidi in apolipoproteini nastanejo hilomikroni, ki vsebujejo tudi druge produkte, nastale med prebavo maščobe, kot so holesterol in v maščobi topni vitamini. Hilomikroni prehajajo nato v limfni sistem in tako se začne njihovo potovanje po telesu. Hilomikroni pa so samo ena oblika lipoproteinov, ki prenašajo maščobe po telesu. To pa je že nova zapletena zgodba, s katero bi bilo ob upoštevanju količine in sestave zaužite maščobe mnogo natančneje razložiti povezavo med prehrano (maščobo) in obolenji srca in ožilja kot pa s poenostavljeno zgodbico, ki si je tokrat za dežurnega krivca izbrala homogenizirano mleko.

Prof. dr. Irena Rogelj
Biotehniška fakulteta, Katedra za mlekarstvo''


In nato še njeno mnenje, glede na stvari, ki jih študira in premleva vsak dan:

Ok pa začnimo:

1. Kaj je homogenizacija?
Maščoba se v mleku nahaja v maščobnih kapljicah. Te so (relativno) velike in zaradi vzgona splavajo na površje, obstajajo pa tudi manjše, ki imajo premajhen vzgon in plavajo po celem mleku. Posledično se na površini mleka nabere smetana. Ker smo mleko začeli shranjevati dlje časa in ker ne želimo par centimetrov smetane v tetrapaku, smo si omislili homogenizacijo. Maščobne kapljice razbijemo na manjše (približno tako velike kot one manjše, ki so že bile v mleku) in s tem preprečimo, da bi zaradi vzgona nastala maščoba. S tehnološkega vidika je to še posebej pomembno pri trdih jogurtih, saj 1 cm maščobe na vrhu ne bo nikoli zgledal fajn.

2. Nehomogeniziranega mleka se ne da kupit!
Ok, vsi vemo, da se ga da (Pomurske mlekarne, Planika, Mercator mleko itd). Ni pa to trajno mleko v tetrapaku, ker bi se mu dvignila maščoba in ne bi bilo ugledno. Gre za pasterizirano mleko, ki ga moramo hraniti v hladilniku in se ga porabi v nekaj dneh ali (po novem) mleko iz mlekomata, ki je samo hlajeno (ni nobene toplotne obdelave). Homogenizacija sama po sebi ne omogoči daljšega roka trajanja. Za to imamo toplotno obdelavo! Gre samo za to, da UHT mleka (trajno mleko), ni smileslno narest nehomogenizirano.

3. Mleko z manj % mačobe & homogenizacija.
Resnično dvomim, da je tole dvoje vzročno posledično povezano. Mleko z manj maščobe je nastalo zaradi povpraševanja po light izdelkih. Izdela pa se ga tako, da se mleko posname na centrifugah na željeni procent. To posnemanje se zgodi z vsakim mlekom, ker krave ne dajejo vedno enako maščobe. smile.gif

4. Naravna membrana, absorbcija maščobe, srčno-žilna obolenja.
Ja, maščoba, ki je nehomogenizirana je obdana z membrano. Gre za sloj celic iz mlečnih žlez. Nehomogenizirano mleko bi se z našo prebavo razgradilo takole: kisline in pepsin bi razgradili membrano okoli maščobe, prišel bi žolč, ki bi razgradil velike kapljice na manjše, nato bi se maščoba s pomočjo encimov lipaz razgradila na glicerol in 3 maščobne kisline. Vsako posebej bi se absorbiralo v celice našega črevesja in se spet sestavilo. To pa zato, ker je sestavljena maščoba preveč ogromna molekula, da bi prešla čez. Homogenizirano mleko torej zgleda takole: membrane ni in je ne razkrajamo, žolč na hitro neki pomrda okoli maščobe, ker je itak že na malih kapljicah, nadaljevanje pa je identično. Iz tega potem lahko vidimo, da ne bo homogenizirano mleko kar skakalo skozi črevo in se nam lepilo na žile in delalo strdke na vsakem koraku. Pa še prej in lažje prebavimo homogenizirano ...

5. Ksantin oksidaza.
To je encim, ki je prisoten v stenah maščobnih kapljic. S homogenizacijo se teoretično sprosti iz njih in bi teoretično lahko prešel v telo in povzročal oksidativne poškodbe. To pa je skoraj nemogoče, ker so encimi proteini in posledično podvrženi enaki prebavi kot beljakovine. Torej bi mogel preživeti HCl v želodcu (ga denaturira - spremeni obliko in s tem funkcionalnost) in vse encime (ga nasekajo na kose), ki napadajo beljakovine. Poleg tega bi mogel bit še sposoben preit skozi črevesno steno, vendar gre za preveliko molekulo.

6. Homogenizirano mleko & Ca & osteoporoza
Ne vidim osnove na kateri bi homogenizacija vplivala na vnos Ca. Tukaj bi izpostavila, da dovoljšen vnos Ca še ni rešitev za preprečevanje osteoporoze. Vpleteni so še genetski dejavniki, potrebno je dovolj gibanja, nekateri drugi minerali in seveda vitamin D. Je pa kalcij vsekakor pomemben faktor, tako da pejte hitro spit šalco (homogeniziranega) mleka. wink.gif

7. Mleko & mikroorganizmi
Pasterizacijo in sterilizacijo si nismo izmislili, da bi pobili zdrave mikroorganizme. Namenjena je uničenju patogenih in kvarljivcev. Problem super hladilne verige ni samo v tem, da nam lahko kadarkoli crkne elekrika, ampak nam težavo delajo tudi psihrotrofi mikroorganizmi. To so mikroorganizmi, navadno kvarljivci, ki se veselo razmnožujejo pri temperaturi hladilnika. Sicer pa smo tudi nekoč (ko še ni bilo mleka iz tetrapaka) mleko prekuhali, da bi pobili morebitne škodljive mikroorganizme. S tem pa smo uničili tudi tiste zdrave, ki jih sedaj kupujemo v probiotičnih izdelkih.

8. Testiranje na podganah in nova živila
Za poskus na podganah s homogeniziranim in nehomogeniziranim mlekom prvič slišim, avtorica pa nikjer ne navaja vira in ne morem preverit o čemu se gre. Mislim pa, da glede na vsa leta uživanja homogeniziranega mleka in na moje pisanje zgoraj, ne bo tako težko zaključit, da je homogenizirano mleko čisto ok.

9. Avtorica sestavka
Nisem prvič naletela na pisanje Maje Tomkiewicz-Vouk. Nekaj časa nazaj sem googlala, da bi našla kaj več o njej. Žal pa se na internetu pojavlja samo tale sestavek. Na cobissu pa lahko najdem, da je diplomirala leta 1970 iz eteričnih in gorčičnih olj. Googlala sem tudi članke na katerih bazira njeno razmišljanje. Neke zadeve mi je ratalo najt in moram rečt, da je slabo interpretirala vsebino. Žal linkov nimam, če pa koga blazno zanima lahko spet pobrskam. Nasprotno je odgovor prof. Irene Rogelj delo vodilne strokovnjakinje za mlekarstvo pri nas. Gre za eno najboljših profesoric, ki sem jih srečala in eno redkih, ki jo poznajo in cenijo tudi druge stroke (npr pogosto predava zdravnikom na kongresih).

10. Jogurt
Jogurta iz nehomogeniziranega mleka ne boš dobila na tržišču. Enkrat sem ga iz radovednosti naredila doma, na vrh je splaval cca centimeter debel sloj maščobe, ki je tudi fermentiral. Po okusu je spominjal na mešanico masla, kisle smetane in jogurta. Dalo pa se ga je z žličko v enem šusu potegnit dol. Spodaj pa me je čakal super jogurt, tak kot sem ga navajena.
Obstaja eno samo fementirano mleko, ki je narejeno iz nehomogeniziranega mleka. Gre za finski Viili: na vrhu ima sloj maščobe preraščen s plenijo, spodaj pa je zelo vlečljiva, jogurtasta gosta reč.

11. Sojino mleko
Soja sama po sebi ne pokriva popolnoma potreb po beljakovinah. V veganski prehrani beljakovine dobivajo še od drugod in s tem pokrijejo celotno potrebo (če so seveda pridni in vsaj malo načrtujejo svojo prehrano). Sojino mleko nima kalcija in vitamina D, razen če je umetno dodano. Pa pravzaprav ne gre za mleko, temu rečemo samo zato, ker je mleku na izgled podobno.

[MAJA]

Anja, hvala za tale post.
Prav s tem namenom, da se predstavi več različnih mnenj o določeni tematiki, sva se odločila za tale forum. Seveda ne v smislu, da se po komerkoli 'pljuva', spoštuje se vsako mnenje.
Sama vse rada preberem in nobene trditve ne vzamem za 'sveto', temveč se potrudim razumeti, se pozanimati še drugje, kako je s tem in si ustvariti svoje mnenje.
In zelo si želim, da bi na tem mestu lahko prebirali tovrstne 'članke', odloči se pa vsak sam, s čim se bo strinjal. Je pa fino poznati več stališč.

Se vidimo na pumpu, a ne?

[alicesmile]

Shopping Adaptive
Shopping Buller
Shopping Canal
Shopping Catcher
Shopping Crafter
Shopping Creativity
Shopping Jewel
Shopping Searcher
Shopping Signature
Shopping Vector
Technology Charm
Technology Classy
Technology Knight
Technology Redhot
Technology Runners
Technology Sample
Technology Session
Technology Shadow
Technology Sprint
Technology Turbo
Legal Econo
Legal Echo
Legal Pure
Legal County
Legal Rally
Legal Blaster
Legal Rex
Legal Opplis
Legal Over
Legal Under
Health Remarkable
Health Lowprice
Health Northamerican
Health Topsecret
Health Mystical
Health Blod
Health Rainforest
Health Cupcake
Health Rally
Health Blaster
Home Battle
Home Calculator
Home Collector
Home Color
Home Feedback
Home Member
Home Request
Home Scapes
Home Visual
Home Winner
Automotive Classy
Automotive Collections
Automotive Hands
Automotive Member
Automotive Miner
Automotive Natural
Automotive Other
Automotive Request
Automotive Rings
Automotive Stamp
Business Amazing
Business Buller
Business Cheapest
Business Electra
Business Handsome
Business Mystical
Business Omatic
Business Permanent
Business Cellar
Business Topsecret
Travel Captive
Travel Construct
Travel Creativity
Travel Designing
Travel Handsome
Travel Northamerican
Travel Permanent
Travel Remarkable
Travel Surreal
Travel Topsecret
Pet Classy
Pet Matche
Pet Iron
Pet Adaptive
Pet Kayak
Pet Arrow
Pet Buller
Pet Sedona
Pet Muscle
Pet Ebony
Education Charte
Education Collections
Education Collector
Education Crawler
Education Marks
Education Number
Education Request
Education Rings
Education Scapes
Education Stamp

[merryjohan]

Jasno, da presna hrana lahko pripomore k delnemu ali celo popolnem izboljšanju nekaterih zdravstvenih težav, tako da včasih res meji že kar na čudež. Leta in leta lahko nekdo jemlje tablete za zniževanje pritiska, holesterola ali trpi za arterosklerozo in presna hrana veliko takšnih obolenj mimogrede “pozdravi”. Sama sem zelo hvaležna za vse, kar mi je presna hrana dala. Boljše zdravje: odlično kri, odlično odpornost, popolnoma nov način dojemanja hrane, spoznala sem čisto nove “kuharske tehnike”.[urlhttps://shoppingadaptive.shop]https://shoppingadaptive.shop[/url]<br>