Bhakti, skrivnost večne ljubezni
Avtor: A. C. Bhaktivedanta Swami Prabhupada
»Ljubezen je beseda, ki jo največkrat uporabljamo in najmanj razumemo. Težava je v tem, da je ljubezni veliko vrst. Med drugim se ločijo tudi po trajanju. Lahko trajajo nekaj dni, vse življenje ali večno. Večina zaljubljencev hrepeni po večni ljubezni, vendar zaman.
Telesna ljubezen je brez dvoma minljiva, saj je takšno tudi telo. Kaj pa duša? Se zaljubljenci srečajo v večnem duhovnem nebu in uživajo v nesmrtni ljubezni?
Morda. Vprašanje pa je, kako priti v ta svet.«
Ljubezen v materialnem svetu je popačen odsev duhovne ljubezni.
Če bomo ljubezen posvečali le partnerju, otroku, staršem, prijateljem itd., bomo ob smrti zamenjali telo in se ponovno rodili v materialnem svetu. Če si to želimo, bomo morda imeli istega partnerja, otroke, starše in prijatelje. Morda se bomo rodili na planetu, kjer je življenjska doba 10.000 let. Vendar bo to še vedno nepredvidljiv materialni svet. Zelo verjetno bomo slej ko prej ostali sami ali pa izgubili vsaj nekatere najdražje. Kako doseči, da bomo z ljubljenimi živeli večno? Je to mogoče? Verjetno je, če si to želimo, in če hkrati materialni svet poduhovimo. Duhovni svet je namreč večen.
Najbolj čista oblika ljubezni je ljubezen do Boga (Krišne, Izvora, Absolutne Resnice). Bog ve vse, zmeraj nas razume in zaščiti ter nam izpolni vse želje. Z Njim moramo le vzpostaviti ljubeč odnos. Če ne bi bilo Boga, ne bi bilo svetlobe. Ničesar lepega ne bi bilo. Zasluži si, da mu izkažemo ljubezen.
Ob povezavi z Bogom se naši čuti poduhovijo. Ne le, da ob smrti zapustimo materialni svet in odidemo v svet večne svetlobe, večne sreče in večne ljubezni. Ko z Njim vzpostavimo ljubeč odnos, lahko po analogiji tega ustvarimo tak odnos tudi v partnerstvu oziroma s starši, otrokom, prijatelji, ... Naša ljubezen se poduhovi že tukaj in dobi brezmejne razsežnosti.
Marja
