CENTER ZDRAVJA IN ZABAVE

Nedavno sem prijatelju predlagala, da bi bilo dobro, če bi si kdaj pa kdaj pripravil beli čaj in si tako izboljšal svoje zdravje ter počutje. Beli čaj namreč vsebuje veliko antioksidantov. Prosil me je, naj mu razložim, kaj sploh so antioksidanti. O njih se veliko govori, vendar ne ve, kaj naj bi to bilo in zakaj so tako opevani. Nad mojo preprosto razlago je bil tako navdušen, da mi je predlagal, naj to tudi zapišem.

 

Razlog je preprost: antioksidanti in prosti radikali spadajo v področje kemije, kjer besede hitro  postanejo nerazumljive. Kemijo tudi redko kdo obožuje. Zato tudi sama že nekaj časa zbiram pogum, kako bi se lotila te teme, da bi bila razumljiva vsakomur in da se kemiki ne bi smejali mojemu izrazoslovju.

 

Po poklicu sem učiteljica - profesorica razrednega pouka. Zavedam se, da bo pri učencih moja razlaga ozaveščena, če bo predstavljena kratko, jedrnato in predvsem tako, da si jo znajo otroci predstavljati; čim bolj konkretno. Le tako bodo snov razumeli in shranili v trajen spomin.

Čim so v razlagi nepoznane besede, poslušalec (bralec) kaj hitro izgubi rdečo nit in se niti ne trudi več, da bi skušal kaj razumeti.

Zato se bom po svojih najboljših močeh potrudila, da vas do konca članka ne izgubim.

 

Ta besedna zveza zveni že prav zlovešče, saj nas pred prostimi radikali svarijo vsepovsod. Pa veste, kaj so oz. kako izgledajo? Zakaj so prosti? Kaj je radikal? In ker tega ne vemo, se v to tudi ne poglabljamo. Imam prav?

Verjetno ste že vsi slišali, da je vsaka snov sestavljena iz manjših delcev in da je najmanjši delec snovi atom. Atomi se radi 'družijo' med seboj v molekulah. Da ostanejo skupaj, se povežejo z vezmi. Te si lahko predstavljamo tako, da se atomi držijo za roke. Različni atomi imajo različno število 'rok'. Najbolj zadovoljni so, če se z vsako roko držijo nekega drugega atoma. Takrat so prav miroljubni in nam ne povzročajo težav.

 

Pravi nagajivci – ali še bolje - škodljivci pa so tisti atomi, ki izgubijo svoj par in imajo kakšno roko (vez) prosto. Ti želijo na vsak način prijeti in povleči k sebi kak drug atom, ki ga srečajo v bližini. Pri tem znajo biti prav nasilni in te atome dobesedno ugrabijo z njihovega mesta. Te 'škodljivce', ki s prosto roko lovijo druge atome, imenujemo prosti radikali.

 

Najbolj privlačni se jim zdijo atomi, ki sestavljajo membrane (stene) naših celic. Ko iztrgajo gradbene dele našim celicam, jih s tem resno poškodujejo. Če je teh prostih radikalov preveč, lahko naše celice tako izropajo, da se jim poškoduje tudi genski zapis (popolno navodilo, kako se mora celica razmnoževati – obnavljati telo - in kakšne naloge mora opravljati). To pomeni, da se celica spremeni: svojih nalog ne opravlja več, razmnoževati se začne nenadzorovano (neustavljivo hitro). Tak skupek celic lahko preplavi celo telo in ga popolnoma uniči, saj se telo proti njim ne zna braniti. Ta bolezenska stanja imenujemo rakava obolenja.

 

Bolezni, ki sporočajo, da je v telesu preveč prostih radikalov, so tudi: sladkorna bolezen, alergije, artritis, očesna mrena, kožne gube, splošno prezgodnje staranje, ateroskleroza, povišan krvni tlak itd.

 

Najbolj zloben postane kisik, kadar se počuti osamljenega. Ta ima za ugrabljanje drugih atomov največjo moč in njegova kraja se imenuje oksidacija.

Oksidacija se dogaja ves čas tudi v naši okolici, ne samo v telesu: npr. železo zarjavi, maslo postane žarko; jabolko, ki ga naribamo, potemni ipd.

 

Da preprečimo oksidacijo - kisik pomirimo in mu najdemo partnerja, ki ga bo prijel za prosto roko - moramo pripeljati antioksidante. To so molekule (družba več atomov), ki razdraženemu kisiku žrtvujejo svojega člana in ga s tem umirijo.

 

 

Prosti radikali v telesu nastajajo neprestano. Dokler se to dogaja v normalnih mejah, se telo zna spopasti z njimi in jih ima pod nadzorom. Vsa živa bitja imajo neke vrste varnostnike, ki preprečujejo nastajanje prostih radikalov in popravljajo škodo, ki so jo že storili. Ti varnostniki potrebujejo za svoje delovanje snovi, ki jih zaužijemo predvsem s sadjem, zelenjavo in zdravilnimi rastlinami (C-vitamin, E-vitamin, A-vitamin, cink in selen).

Vse lepo in prav, dokler so prosti radikali obvladljivi. Veliko (preveč) jih nastane, ker v telo zahajajo tuje snovi (zdravila, konzervansi, umetna barvila, pesticidi, onesnažen zrak itd.) Sami pa povzročimo nastajanje prostih radikalov s stresom, kajenjem in nepravilno prehrano. Tudi vsak fizični napor (šport) poveča nastanek prostih radikalov, zato bi morali tudi športniki gledati na to, da s prehrano zaužijejo čim več antioksidantov.

 

To so torej snovi, ki preprečujejo prostim radikalom, da bi v telesu povzročali škodo. Več kot zaužijemo antioksodantov, bolj smo varni pred boleznimi. Zato je zelo pomembno, kakšen način življenja imamo in kakšna je naša prehrana.

Velikokrat se vprašamo, ali je potem problem rešen, če bomo jedli sadje in zelenjavo petkrat dnevno. To bi lahko zadoščalo, če bi bila sadje in zelenjava res prvovrstne kvalitete. To, kar danes kupimo v trgovini, vsebuje bore malo antioksidantov. Raziskave pravijo, da si zadostne zaščite pred prostimi radikali ne moremo zagotoviti le z zdravo prehrano, temveč si moramo pomagati tudi s prehranskimi dopolnili.

 

Kako učinkovita je zaščita naših antioksidantov, se da tudi izmeriti. To v Sloveniji opravlja anesteziolog Boris Rižnar, s prav posebnim skenerjem. Ta nam pove, koliko antioksidantov imamo v telesu. Ta metoda obstaja že precej časa, saj je izumitelj tega skenerja že leta 1930 za ta velik dosežek prejel Nobelovo nagrado. Ljudi po količini antioksidantov razvrsti v 4 skupine:

 

Prva – najmanj antioksidantov: to so ljudje, ki se poslužujejo hitre prehrane, so izpostavljeni onesnaženemu okolju, kadijo, pijejo alkohol in ne jemljejo dopolnil k prehrani. Ti ljudje lahko pričakujejo pri štiridesetih ali zgodnjih petdesetih letih različna kronična obolenja (bolezni srca in ožilja, rak, prehitro staranje – celo dvakrat hitreje od zdravega človeka).

 

Druga skupina – ljudje z zmerno zdravim načinom življenja: S svojo prehrano zaužijejo precej vitaminov, saj vsakodnevno jedo sveže sadje in zelenjavo. Privoščijo pa si tudi ocvrte jedi, kakšno pizzo, izdelke iz bele moke ipd. Sem spadajo tudi športniki ali fizični delavci, ki ne jemljejo prehranskih dopolnil oz. jemljejo prehranska dopolnila slabe kakovosti. Tu najdemo tudi tiste, ki doživljajo stres zaradi težav s partnerjem ali v službi ipd. Ta skupina lahko pričakuje pojav kroničnih bolezni nekje v sredini petdesetih let.

 

Tretja skupina – zdravi ljudje, ki aktivno skrbijo za svoje zdravje: Ti ljudje pazijo, kaj pojedo in se ogibajo stresa oz. se znajo z njim soočiti. Jedo kvalitetna dopolnila k prehrani, ne jemljejo zdravil, se ne poslužujejo kemoterapij ipd. Svoje morebitne zdravstvene težave rešujejo tudi z nasveti alternativne medicine in naravnimi zdravili. Ne kadijo, ne pijejo alkohola in gaziranih oz. sladkanih pijač. Pijejo zeliščne čaje. Že njihov videz govori o zdravem načinu življenja, saj so vitki in nimajo kroničnih bolezni.

 

Četrta skupina: Kdor živi zares zdravo; poskrbi za zdravo prehrano in kvalitetna dopolnila k prehrani, ne kadi, se izogiba stresu, ne uživa nezdravih maščob, mlečnih izdelkov, pekovskih izdelkov iz bele moke, lahko doseže tak rezultat. To je pravzaprav imunost na omenjene bolezni.

 

V kateri skupini se najdete vi? 

 

 

 

 

Kaj si moramo zapomniti?

Prosti radikali zelo nevarni, če jih je v telesu preveč.

Količino prostih radikalov in njihove negativne učinke lahko zmanjšamo z zdravim načinom življenja in s kvalitetnimi dopolnili k prehrani.

 

Na spletni strani www.zdravje-zabava.com se najde veliko dobrih nasvetov, kako se zadeve lotiti. Poleg bioresonančne analize vam lahko na vašo željo priporočimo kvalitetna prehranska dopolnila.

 

V tem prispevku lahko izpostavimo RoseOx, ki so ga strokovnjaki za prehrano pripravili prav za močnejšo zaščito telesa proti prostim radikalom. Veliko antioksidantov pa najdemo tudi v mnogih drugih naravnih prehranskih dodatkih iz naše ponudbe.

 

 

 

Objavil Tomaž Vrhovnik

www.zdravje-zabava.com